Verjamem da se vsi, ki to prebirate strinjate s tem, da je to vredno vsakršne pohvale. Glede na to da oseba, ki jo opisujem posluje v manjšem kraju, bi to lahko bilo celo zavidljivo. K njej se stranke vozijo iz različnih koncev južnega predela naše državice in kot pravi, je zelo vesela, da je dosegla takšen uspeh.
Kaj pomeni vsakodnevno delati po 12 ur in več ne bi opisoval, kajti o tem je bilo v vseh teh letih že veliko povedanega in napisanega. Tokrat se bom osredotočil na vprašanje, zakaj tistim kozmetičarkam, ki so uspele pridobiti tako veliko število strank hkrati ne uspe ustvariti primernih prihodkov. Moje prepričanje je, da si za svoje delo zaslužijo primeren prihodek.
Pri preverjanju cen storitev je pogosto ugotoviti, da je količina dela pomembnejša kot zaslužek. Nekateri so celo mnenja, da imamo Slovenci to v krvi, kajti tako so nas vzgojili. V bistvu imajo prav, posebej če se ozrem na svojo generacijo. V tedanjih časih si moral delati in se učiti zato, da bi si zagotovil osnovne življenjske potrebe, za ostalo pa kakor se boš znašel.
Nekateri so bili pri tem zelo iznajdljivi in tudi uspešni. Tudi obrtniki so tedaj veljali za nekoliko drugačne. Poimenovali so jih kar privatniki. Torej, če si bil privatnik, si bil drugačen od ostalih in ljudje so imeli občutek, da si s svojim delom lažje prišel do denarja v primerjavi z ostalimi. Ponekod so takšne ljudi cenili bolj, ponekod manj, vendar je bil v primerjavi z današnjimi časi njihov status povsem drugačen.
Kako bi lahko takšen status opredelili danes? Je to podjetniški ali obrtniški? Med njima je izjemna razlika. Nekateri celo pravijo, da je tisti, ki ima registrirano podjetje, podjetnik, medtem, ko naj bi bil tisti z s.p. obrtnik, ne glede če so storitve, ki jih izvajajo, podobne. Podjetništvo je način poslovanja in ne status. Imeti podjetje še ne pomeni razmišljati in delati na podjetniški način. Prav tako biti obrtnik ne pomeni nekaj, kar je v okviru podjetništva manj cenjeno.
Delovati podjetniško pomeni, poleg strokovnega znanja imeti tudi poslovno znanje, s katerim je mogoče to kar se počne, pravilno plasirati na trg. Celotno poslovanje poteka bolj usmerjeno, sistematično, z vnaprejšnjim načrtovanjem za doseganje ciljev. Podjetniško razmišljati med drugim pomeni posel nadgrajevati, ne pa biti žrtev poslovanja. Pomeni podjetje razvijati tako, da se vključno s stroko razvija dejavnost v celoti, skupaj z zaposlenimi. Vendar so za to potrebni povsem novi pristopi.
Lastniki salonov v takšnem primeru niso več osebe, ki delajo 12 in več ur dnevno v kabinah zato, da bi dosegli svoj cilj. So osebe, ki z bolj organiziranim poslovanjem delajo manj in imajo več časa zase in družino, medtem ko ustvarijo več. Dober podjetnik je dober organizator in skrbi za strategijo ter razvoj poslovanja, česar nikoli ne bi dosegel, v kolikor bi delal sam in brez ekipe in bil cele dneve zaprt v salonu ali delal na recepciji in v kabinah.
Enkrat, ko se nekdo odloči biti vodja zaposlenim, mora najprej pridobiti vodstvene kompetence in znanje, s katerim jih bo uspešno vodil. Znani so primeri, ko je vodja oziroma lastnik salona v primežu zaposlenih. Ker se mora primarno ukvarjati z družino, ima v salonu nekoga kateremu zaupa in se na takšen način nekako preživlja. Če zaposleni želijo višjo plačo jim to omogoči, kajti v nasprotnem primeru lahko ostane sam, kar bi povzročilo še dodatne težave.
Dober vodja zaposlene usmerja, uči, razvija in nenehno bdi nad okoliščinami, konkurenco in razvojem salona. Če je cele dneve v kabini in verjame v to, da stranke brez njega ne morejo, se bo prej ali slej soočil s težavami. Podobnih primerov ni malo, zato v našem podjetju skušamo predstaviti prednosti podjetniškega pristopa. Problem ni biti vsemogočen. Problem nastane, ko vsemogočnost preseka izgorelost ali bolezen. Čez noč se lahko vse podre in najpogosteje se prične iskanje hitrih rešitev. Tudi pri slednjih je zaključek že znan. Potrebno se je odločiti ali želite v salonu delati kot strokovnjak in večino časa posvečati aktivnostim v kabinah ali delovati kot podjetnik.
Podjetnik razmišlja dolgoročno in točno pozna smer v katero bo poslovanje razvijal. Tega se je naučil, zato je podrobno seznanjen s tem kaj storiti, če se znajde v kakršni koli situaciji. Sodeluje s strokovnjaki na posameznih področjih, jih delegira in od njih zahteva, da opravijo vse za kar so plačani. Če nekdo dela cele dneve v kabini, tega ne more opravljati.
Pridobiva zaposlene, jih poučuje, skrbi za sodelovanje z dobavitelji, za opremo salona, izdelke, pogajanja, novosti, strategijo pridobivanja novih strank, storitvam in izdelkom določa cene, skrbi za finančno strategijo in poslovanje in tega ne prepušča tistim, ki ne poznajo procesov poslovanja salona. Vsega tega ne more početi, v kolikor cele dneve dela s strankami.
Številni vodje se opisanega zavedajo, vendar ne vedo kje začeti. Včasih se celo oprijemajo bližnjic ali zvijač, s katerimi želijo biti korak pred ostalimi, vendar iskanje hitrih rešitev za dolgoročno uspešno poslovanje pri podjetniškem načinu ne pride v poštev. Najprej je potrebno usposobiti vodjo, zatem zaposlene in nato ustvariti boljše pogoje za delo. To je naša naloga. Vaša je le odločitev o tem ali želite s svojim delom napredovati ali ne. Če nekdo tega ne želi ni nič narobe. Deloval bo pač tako kot sam meni, da je najbolj pravilno, vendar pa bi bilo prav, da za posledice prevzame odgovornost.
